ČESTITKA ZA DAN DRŽAVNOSTI IN DAN SLOVENSKE POLICIJE

Pred nami je praznik Dan državnosti in Dan slovenske policije, ki se ju vsako leto z veseljem spominjamo in ju tudi ustrezno obeležujemo. Kako kdo na spominskih proslavah spregovori o Dnevu državnosti in Dnevu policije, je predvsem odvisno od govornikov. Slabo je, če slavnostni govorniki zaradi aktualne politike pozabijo omeniti veterane vojne ´91. Vsaka državna proslava ob dnevu državnosti, samostojnosti in enotnosti in dnevu suverenosti, kjer se govorniki ne spomnijo zgodovinskega loka od borcev generala Maistra, tigrovcev, borcev narodno osvobodilne vojne, vojnih in civilnih invalidov vojne, do vojnih veteranov ´91, je proslava brez vsebinske vrednosti. Bojim pa se, da bodo mnoge proslave že namenjene predvsem predvolilni kampanji.

Res, da je pred nami danes mnogo resnih problemov in varnostnih tveganj, ki narekujejo oblastnim organom zahtevne naloge in predvsem odločitve. Z vključitvijo tujske problematike in s povečanim pritiskom migrantov na (zlasti) Evropsko unijo in glede na trenutno dogajanje v izraelsko-palestinski in rusko-ukrajinski vojni, ob napadu Izraela na Iran in napadu ZDA na Iran, pridemo do spoznanja, da dejansko ne živimo več v tako mirnem svetu, kot si predstavljamo na prvi pogled. Na stopnjo varnosti v zavesti državljanov vpliva tudi stanje strelskih pohodov v Združenih državah Amerike, ki se vse bolj premikajo tudi v Evropo (Nemčija, Avstrija), celo na Balkan (primer Srbija). Zato je nujno, da se trenutnim razmeram prilagodi tudi naš nacionalno–varnostni sistem.

In prav v tem vidim možnosti in veliko potrebo, ko govorimo o odpornosti naše družbe in odzivih na zgoraj navedena varnostna tveganja, da se v te procese, pogovore in sisteme vključijo policijski vojni veterani in veterani vojne za Slovenijo, saj imamo prav mi izkušnje, ko smo delovali v pripravah na vojno in v vojni za Slovenijo. Če Slovenija ob povečevanju sredstev za obrambo in pri trošenju teh sredstev ne bo upoštevala tudi drugih subjektov, ki zagotavljajo, poleg obrambne varnosti, tudi skrb za notranjo varnost Republike Slovenije, potem bomo težko zagotovili takšen nacionalno-varnostni sistem, ki bo zagotavljal odpornost naše družbe na vse varnostne izzive, ki so in bodo pred Republiko Slovenijo.

Če pustimo ta nekoliko dolg uvod, ki se mi v tem trenutku zdi smiseln in o čemer sem širše napisal v Dnevnikovi prilogi Objektiv dne 20. 6. 2025: »Novodobne oblike vojn in množični poboji v šolah«, potem se moram zahvaliti vsem policijskih veteranskim društvom in njihovim odborom za uspešno delo v lanskem letu in delu, ki ste ga uspešno opravili tudi v tem polletju. Pri tem gre posebna zahvala predsednikom društev, njihovim podpredsednikom, sekretarjem in članom različnih organov in komisij in seveda gre posebna zahvala tudi našim vzornim praporščakom. Seveda je ob čestitkah težko z naštevanjem zajeti vse tiste, ki živite z društvom in vrednotami, ki smo jih sprejeli in jih prenašamo na tiste, ki z nami sodelujejo na različnih področjih.

Živimo pa v času, ko nekateri dogodke izpred 34 in več let razlagajo po svoje in brez potrebnih argumentov, na kar me je spomnil generalni sekretar ZVVS gospod Mitja Jankovič, ko je spregovoril o dr. Stanetu Grandi, ki v svojih kolumnah v časniku Demokracija vehementno blati tako njihovo organizacijo ZVVS, kot njenega aktualnega predsednika. Njegova je tudi trditev, da sta organizaciji MORIS in VSO edini, ki vzdržujeta pravilni odnos do veteranstva v Sloveniji. Še posebej bode v oči VSO, ki je podaljšana roka politične stranke in ki ima med svojim članstvom minorno število vojnih veteranov. In kot zanimivost, nikjer nismo zasledili, da bi pripravili vsaj eno obeležitev teh dogodkov v njihovi organizaciji.

Tudi pisanje Lojzeta Peterleta v reviji Domovina, da je predsednica države v svojem govoru ob 80-letnici konca druge svetovne vojne močno počastila policijsko akcijo Sever in prezrla dejstvo, da so prihod Miloševičevih mitingašev v Ljubljano preprečili slovenski strojevodje pod vodstvom Slavka Kmetiča z najavo, da jih ne bodo vozili v Ljubljano. Pri tem poudari, da policija (milica) ni imela dela, saj mitinga ni bilo. Odločitev strojevodij je šla seveda na živce partiji, saj je iniciativo prevzel nekdo drug.

To je povedano približno tako, če bi danes rekli, da DEMOS in dr. Pučnik niso naredili nič za samostojno Slovenijo, vse je naredil Peterle Lojze(k), ki je kasneje celo povzročil…… Vsi, ki smo bili v vodstvu priprav za preprečitev mitinga resnice vemo, kaj vse je od leta 1988 do 1. decembra 1989 storila milica in organi za notranje zadeve. Vsa zahvala strojevodjem, da so imeli pravi odnos do mitinga. Vedeti pa je potrebno, da so se od tistega trenutka naprej udeleženci preusmerili na cestni promet z organizacijo množice avtobusov. In na cestnih prehodih ni bilo strojevodij. In tudi sicer lokomotive, ki so ali bi prihajale iz smeri Srbije in drugod, na Dobovi niso mogle nadaljevati poti v Slovenijo, saj je bilo potrebno zaradi drugačne električne ureditve zamenjati lokomotive.

Naj ob tej priložnosti ponovno povem kakšen je bil postopek ob prihodu vlaka na železniško postajo. Vlak obkolijo miličniki Posebne enote milice in ne dovolijo izstopiti nikomur, oni ali specialna enota milice poskrbi, da se lokomotiva odklopi in priklopi na konec vlakovne kompozicije in strojevodja mora vlak odpeljati nazaj od koder je pripeljal. Toliko o akciji Sever, za katero je imel največ zaslug takratni republiški sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl, ki je na zveznem kolegiju zveznega sekretarja za notranje zadeve generalpolkovnika Gračanina prepričal o resnosti blokade oziroma zaprtja meje s Hrvaško, da je ta po telefonu v Beograd sporočil, naj se prekliče prihod na miting resnice v Ljubljani, kar se je tudi dejansko zgodilo. Kako so se mitingi končali na Kosovu, Črni gori in Vojvodini bi moral in mogel vedeti Lojze Peterle.

Upam, da nisem preveč zatežil. Mislim, da je potrebno tako odreagirati in ljudem, ki govorijo neumnosti, povedati resnico. Zakaj sem se tako odprl do vas spoštovane veteranke in veterani - ker vas zelo cenim, ker bom vedno cenil vaš prispevek v procesih osamosvajanja Slovenije in vaš prispevek v vojni za Slovenijo. Želim si, da bi se še dolgo srečevali pri naših vojno-veteranskih aktivnostih, na srečanjih, na občnih zborih, proslavah, športnih in drugih prireditvah.

Še enkrat hvala vsem policijskim vojnim veteranom in članom Zveze policijskih veteranskih društev Sever za vse kar ste storili. Želim vam prijeten praznik Dan državnosti in Dan policije, saj smo na oba dneva ponosni in veseli, da smo jih pomagali soustvarili.

Dr. Tomaž Čas

Predsednik ZPVD Sever