Predsednikov uvod

Povezave

Sponzorji in donatorji

Oblačila članov društva

Datum: 19.10.2013

Avtor/Vir: Gojislav Kern

Policijsko veteransko društvo Sever Ljubljana je v soboto, 19. oktobra 2013 organiziralo slovesnost z odkritjem spominskega obeležja v spomin in zahvalo zaposlenim nekdanjega podjetja Slovenija avto, na Tržaški cesti 135 v Ljubljani za izredno pogumno in veliko domoljubno dejanje v času osamosvojitvenih aktivnosti v Sloveniji leta 1991.

V prostorih Slovenija avta je bilo od 19/12-1990 do 5/11-1991 tajno skladišče orožja, streliva, eksplozivnih in protioklepnih sredstev,  opreme in dokumentacije Posebne enote milice UNZ Ljubljana mesto in UNZ Ljubljana okolica.

Vse prisotne na slovesnosti je naprej pozdravil povezovalec prireditve generalni sekretar Zveze policijskih veteranskih društev Sever Anton Pozvek, še posebej pa 1. predsednika RS g. Milana Kučana, današnjega gostitelja g. Andreja Oštirja, direktorja podjetja ALTAS d.o.o., g. Roberta Kusa vodjo oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo MOL, g. Bojana Žmuca, vodjo službe direktorja PU Ljubljana in druge predstavnike PU Ljubljana, delegacijo PP Ljubljana Vič in ostalih policijskih enot PU Ljubljana, g. Dušana Presetnika predsednika OZVVS Ljubljana, g. Milana Dolgana predstavnika MO ZB za vrednote NOB Ljubljana, g. Toneta Orožima, predsednika Društva vojnih invalidov Ljubljana, predstavnike OZVVS Mesta Ljubljane, predstavnike OZSČ Ljubljana, prisotne predstavnike vseh drugih veteranskih in domoljubnih organizacij in društev z območja mesta Ljubljana in sosednjih občin, takratnega načelnika UNZ Ljubljana okolica Iva Peršaka, člana takratne republiške koordinacijske skupine g. Miha Butara in Petra Šefmana

Prisotne je nato nagovoril predsednik PVD Sever Ljubljana Emerik Peterka, ki je med drugim povedal: »Milica, je v času priprav na agresijo zagotovila ustrezno število orožja, streliva, eksplozivnih sredstev in druge opreme za potrebe svojih vojnih in posebnih enot milice. Seveda vsega orožja nismo mogli razdeliti takoj, ampak smo ga delili glede na to, koliko moštva in rezervnega sestava je bilo vpoklicanega. Za preostalo orožje, ki ga nismo mogli skladiščiti v lastnih objektih pa je bilo potrebno najti ustrezne tajne lokacije za hrambo.

Pred vodstva naših enot, so se postavila resna vprašanja, kam shraniti del svojega orožja, streliva in opreme. Za to pa smo potrebovali zanesljive ljudi, ki so bili dovolj pogumni in pripravljeni to nalogo sprejeti.

Ko so se ti dogodki pred 22- imi leti vrstili z vrtoglavo naglico in ko so se odločitve sprejemale velikokrat v trenutku, se je vse to udeležencem takratnih dogodkov zdelo samoumevno. Nihče, ki je bil s srcem pri stvari, tudi ni veliko, ali pa sploh nič razmišljal o nevarnostih, ki mu lahko grozijo. Tudi takratni odgovorni pri Slovenija avtu niso veliko razmišljali o nevarnostih, ko je bilo potrebno pomagati«.

Slavnostni govornik, takratni poveljnik Posebne enote milice UNZ Ljubljana mesto in UNZ Ljubljana okolica, Stane Leskovšek pa je vse prisotne spomnil na nekaj pomembnih datumov in z njimi povezanih dogodkov. Med drugim je povedal: »Sam želim predstaviti razlog naše današnje svečanosti. Tu, v nekdanjem Zastavi avtu, je bilo leta 1990 tajno skladišče orožja, streliva, eksplozivnih in protioklepnih sredstev,  opreme in dokumentacije Posebne enote milice UNZ Ljubljana mesto in UNZ Ljubljana okolica, pod skupnim imenom 1. bataljon PEM RSNZ RS. Takratni komandant oz. poveljnik sem bil. Leto prej je poveljnik RŠ TO letalski general Ivan Hočevar skorajda razorožil TO in zahteval, da se njihova oborožitev odpelje v skladišča JLA pod krinko slabo varovanih skladišč TO. Nastala je MSNZ, tajna in enkratna organizacija. Posebej izbrani miličniki in teritorialci smo z roko v roki poskrbeli, da je prešel dobršen del orožja nazaj bodočim osamosvojiteljem. Že takrat so nastala tajna skladišča.

To je bila torej zame učna ura. Naše skladišče je bilo v prostorih UNZ Ljubljana mesto na Prešernovi 18, nasproti vojaške bolnice Mladika. Z zvonika so nas ostrostrelci spremljali skozi daljnoglede ostrostrelnih pušk. Še posebej sem se zavedal morebitnega vpada v objekt in odvzem orožja, streliva in opreme za potrebe PEM in dela VEM. Po prevzemu dodatne in specialne oborožitve, vključno z protioklepnimi sredstvi v SEM, sem se odločil, da je vso oborožitev potrebno nekje spraviti na varno. Da smo to oborožitev prejeli, so med najbolj zaslužnimi Jože Kolenc in Alojz Kuralt iz RSNZ ter Vinko Beznik iz SEM, najožji sodelavci ministra Igorja Bavčarja.

Odšel sem do direktorja servisa Zastava avto Mirana Koširja, s katerim sem sodeloval že v času, ko sem bil komandir PM Vič. Dne 14.12.1990 sem mu zaupal željo s prošnjo. Takoj je pristal, da za naše potrebe izbere najbolj varno lokacijo v tem objektu. On je krivec, da smo danes na tej svečanosti tu. Prostor sva si ogledala, prevzel sem ključe, zamenjal ključavnico in preselitev se je pričela 19.12.1990. Šele po vojni sem mu povedal, kaj je bilo v teh prostorih. Nekajkrat sem ga obvestil, kdaj bo skladišče v funkciji, da je lastne varnostnike odpeljal na obhod, da raztovarjanje in odvozi niso bili kompromitirani. Ključe skladišča smo imeli samo vodja tehničnih zadev Andrej Božič, moj namestnik Stane Plohl (žal pokojni) in jaz. V skladišče smo sprva prihajali sami, kasneje vse več PEM-ovcev, ker sami trije nismo zmogli opraviti vsega. Še posebej je bilo naporno skladiščiti vse, kar nam je bilo dodeljenega iz zavzetega skladišča JA v Borovnici. Z mano je bil tu večkrat moj stalni spremljevalec in voznik Marjan Klopčič. Zaradi stroge konspiracije niti načelnika UNZ Ljubljana mesto in UNZ Ljubljana okolica do konca vojne nista bila seznanjena s tem tajnim skladiščem.

Po odločitvi vodstva MNZ je 05.11.1991 republiški podsekretar Pavle Čelik odredil, da disperzirano orožje z dokumentacijo enote dostavijo v skladišče MNZ. V tem skladišču je bilo po zadnji evidenci 3232 kosov orožja. Mnogo streliva, bomb in protioklepnih sredstev je bilo uporabljenih na usposabljanjih. Skladišče smo izpraznili. Ključe sem z zahvalo predal Miranu Koširju, brez kakršnih koli nadomestil. Le prijateljstvo se je še poglobilo«.

V kulturnem programu je sodeloval kvintet Policijskega orkestra in Ženska vokalna skupina Brinke.

Gospod Miran Košir, takratni vodja servisov Slovenija avto in g. Stane Leskovšek, takratni poveljnik PEM UNZ Ljubljana mesto in okolica sta nato slavnostno odkrila spominsko ploščo.