Policijsko veteransko društvo Sever Ljubljana
Vodnikova cesta 43 A, 1000 Ljubljana
Telefon: (01) 428 50 47
E-pošta: info@drustvo-sever-lj.si
Uporabnik:
Geslo:
Predsednikov uvod
Povezave
Sponzorji in donatorji
Oblačila članov društva

Skupaj v vojni, skupaj v miru

članek v Delo.si-Ozadja
Datum: 24.12.2012

Avtor/Vir: novinar Rok Kajzer

Obe veteranski združenji sta se pridružili zahtevam ljudi, ki zahtevajo pravično in pravno državo.

Veterani so na strani ljudstva. Obe veteranski organizaciji, vojaška in policijska, sta te dni naredili prvi odmevnejši premik v zadnjih letih. Namesto politikom, ki si lastijo zasluge za osamosvojitev, sta se pridružili ljudem, ki protestirajo za pravično in pravno državo. Tako, za kakršno so leta 1991 pograbili orožje. 

Na tisoče nekdanjih pripadnikov milice in teritorialne obrambe je zato danes tarča napadov in diskreditacij. Dva stavka smo v pogovorih z veterani, ki ne opravljajo vodilnih funkcij v obeh združenjih, slišali največkrat. Prvi, »... za tako državo, kakršno imamo danes, leta 1991 nismo zastavili svojega življenja«, je pričakovan, drugi je presenečenje: »... danes, v teh razmerah, ne bi več prijel za puško. Tako daleč smo prišli. Žalostno, a resnično.« Za posameznike z državnega vrha, ki jih poskušajo diskreditirati zaradi odločitve, da bodo na strani ljudi, in ne politike, pa imajo eno samo sporočilo: naše enotnosti ne boste nikoli razbili. Slednje poudarjajo tudi v vrhu Zveze veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS) in Združenja Sever (ZS). »Zadnjih pet let smo močno povezani. Poskusi delitev ne bodo uspeli. Leta 1991 smo bili z narodom, tudi letos bomo,« pravi predsednik policijskega veteranskega združenja Miha Molan. Generalni sekretar ZVVS Mitja Jankovič pa: »Dejstvo, da imamo dve organizaciji, veliko pove. Že takrat, leta 1992, so nas poskušali deliti. Kljub temu pa smo zadnja leta zelo tesno skupaj. Razmisleki o eni organizaciji so in zdi se, da manjka le še formalna združitev.«

Odločitev, da bosta združenji podprli proteste in nanje povabili svoje člane, ni presenetljivo. Nezadovoljstvo s politiko se je prvič jasneje razkrilo avgusta letos, ko je skupina znanih pripadnikov dolenjske teritorialne obrambe, milice in prestopnikov iz jugoslovanske armade objavila javno pismo, v katerem je javnost pozvala »k upiranju sedanjemu političnemu stanju v državi«, saj da si za tako državo niso prizadevali. »Ne pristajamo na manipulacije z ljudmi, na nespoštovanje ustave, ponarejanje zgodovine, siromašenje ljudi, hitre, neutemeljene posege v vojsko, policijo, zdravstvo, kulturo, šolstvo, šport, v enostransko usmerjene resnice, na stanje izrednosti, nujnosti, na demontažo pravne države,« so napisali v dolgem pismu, v katerem zahtevajo oblikovanje tehnične vlade, razveljavitev supervarčevalne zakonodaje in druge sankcije zoper politični razred. Zapisali so, da so leta 1991 prevzeli svoj del odgovornosti pri osamosvajanju Slovenije, a da današnja Slovenija, ni tista, »ki smo jo pričakovali in želeli«.

Bolestni um

V obeh veteranskih organizacijah zatrjujejo, da podpora protestom in zahtevam ljudi, pa tudi sodelovanje na teh shodih, ni samovoljno dejanje vodstev organizacij ali sklep organov združenj, temveč posledica pobud iz članskih vrst. »Niti enega negativnega odziva na odločitev, da se pridružimo ljudem, ni bilo,« pravi Molan in nadaljuje: »Obžalujemo, da moramo posegati po 'skrajnih' metodah, da opozorimo oblastnike, ki zavračajo dialog in ki so iz države, ljubeče matere naredili najslabšo mačeho. Za takšno državo pred 22 leti nismo zastavili svojega življenja. Za državo obubožanih, nezaposlenih, za državo, v katerih za mlade ni perspektive. Mi smo za humano, pravno in pravično državo.«

V obeh veteranskih organizacijah se na vse kriplje izogibajo komentiranju poskusov njihove diskreditacije, ki prihajajo izključno z desnega pola. Denimo od najtesnejših sodelavcev premiera Janeza Janše, Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), prav tako iz vladajoči stranki izrazito naklonjenih medijev. Tiskovni predstavnik SDS Jernej Pavlin je denimo na tviterju objavil, da je »Združenje Sever pod vodstvom podpornika
Danila Turka sramota za Slovenijo«. Na VSO pravijo, da so poteze obeh združenj »popolnoma neprimerne«, in namigujejo na politične sile v njunem ozadju, medtem ko provladni mediji organizaciji napadajo z ocenami, da sta v službi leve politike in »hujskaški«. Tiho pa veterani vseeno niso. Eno od zgornjih izjav Molan odpravi z besedami »plod bolestnega uma« in hkrati doda, da ne bo ocenjeval dela drugih organizacij, kljub temu pa blatenja ne bodo dovolili. »Ponosa nam ne morejo vzeti,« pravi. Po njegovi oceni gre le za nove poskuse delitev tistih, ki so jih že leta 1992 razdelili na dve veteranski organizaciji.

Kdo ni »na liniji«?

Na očitke o »stricih iz ozadja« Molan odgovarja, da sta ZVVS in ZS neodvisni organizaciji, ki sta se in se bosta uprli poskusom kakršnihkoli vplivov: »Takšna podtikanja zavračamo. Nismo od nikogar, nihče ni za nami, razmišljamo s svojo glavo. Ko gledamo tiste, ki so dvajset let greli naslanjače in sprejemali napačne odločitve, pa ne moremo biti tiho. Zahtevamo odgovornost.« Skoraj enake besede uporablja tudi Mitja Jankovič: »Veteranski organizaciji se zavzemata za odpravo nepravilnosti: nepotizma, klientelizma, korupcije, kraj. Imamo moralno pravico in dolžnost, da na to opozorimo. In povemo, da si želimo pravno državo, tako, za kakršno smo leta 1991 prijeli za orožje!« Da so veterani na ulicah, dodaja, ni nenadna odločitev. To je v zraku že od spomladi, od sprejetja supervarčevalnega zakona, ki jim je odvzel tako rekoč vse pravice. Pojasni tudi, da so se o zujfu skušali z ministrstvi in premierom pogovoriti in usklajevati, a so naleteli na zaprta vrata. Tako na ZVVS kakor ZS poudarjajo, da enotnosti veteranov ne bodo razbili, ne glede na to, da po vsem sodeč v ozadju poteka boj za prilastitev zaslug iz osamosvojitve, pri čemer bodo veterani očitno kolateralna škoda, ker, kot pravijo, »niso na liniji« s samooklicanimi »pravimi« osamosvojitelji. Niso in ne morejo biti na liniji, so nam v pogovoru dejali veterani, ker so za orožje prijeli ljudje različnih političnih prepričanj in jih politika ne takrat ne danes ni zanimala. Omalovaževanja pa, pravijo, ne bodo dovolili. Enako poudarja Molan: »Nočemo zaslug in ne jemljemo si pravice, da bi bili razsodnik glede osamosvojitve. To bo povedala zgodovina, ne mi ne katerakoli druga organizacija.« Podobno meni tudi Jankovič: »Naj se odprejo prav vsi arhivi iz obdobja osamosvojitve, naj jih obdelajo zgodovinarji, in konec bo manipulacij o zaslugah.«

Od Ertla do botrov iz ozadja

Je razlog za precej ostre napade na Združenje Sever tudi »primer Ertl«? Molan odgovarja, da je bil Ertl odlikovan izključno za akcijo Sever, v kateri je odigral odločilno vlogo. To je zgodovinsko dejstvo, primer pa se danes uporablja za diskreditacijo, pravi. In na koncu pogovora ponovi Ertlove besede, da slovenska milica ne bo tepla slovenskega delavskega razreda. »To pravilo bo obveljalo tudi v prihodnje,« sklene Molan. Poskus vnesti razdor med veterane je res »krasna zadeva«, pa pripomni generalni sekretar ZVVS, in to med člani ni najbolje sprejeto. Aktualni notranji minister, dodaja, jih je celo označil za »ekstremno levičarsko organizacijo«, kar je zanje še dokaz več, da hoče politika z njimi manipulirati. »Tega ne sprejemamo,« poudarja Jankovič. Največ očitkov je sicer deležen predsednik ZVVS Ladislav Lipič, najbrž predvsem zato, ker opravlja oziroma je opravljal naloge svetovalca za obrambo v kabinetu odhajajočega predsednika države, ki je glavna tarča stranke na oblasti.


Niso pa nas zanimala samo stališča vrhov dveh organizacij, temveč tudi posameznikov, ki v združenjih ne opravljajo funkcij, ampak so le lastniki
članskih izkaznic. Sogovornike, ki se niso želeli izpostavljati z imenom, bolijo predvsem očitki, da za njimi stojijo politične sile. »Naša organizacija,
Združenje Sever, je samostojna in nima botrov iz ozadja,« je poudaril znani mariborski veteran, katerega ime hranimo v uredništvu. »V njej smo zbrani ljudje, ki smo leta 1991 dobro mislili in dali največ – izpostavili smo svoje življenje, danes pa se borimo za pravno in pravično državo. Tudi za nas. Bolj ko minevajo leta od 1991., bolj kopnijo pravice. Miličniki in teritorialci smo naredili največ. Ne bi radi poudarjali svojih zaslug, ampak če nas ne bi bilo, tudi države ne bi bilo. In ko v državi zaškripa, bi radi tudi mi nekajprispevali, vendar ne na način, da se nam vzamejo vse pravice. Leta 1991 nismo razmišljali o nevarnosti, danes pa bi se marsikdo izmed nas vprašal: zakaj?«

»Čudno in slaboumno«

Veliko kritik o obeh organizacijah, predvsem ZVVS, je izrekel Slavko Kmetič, predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO). Dejal je, da potez veteranskih organizacij ne podpirajo in da so pozivi vodstev »povsem neprimerni«. Pred nekaj dnevi je tudi nepreklicno izstopil iz ZVVS. Kmetič je prepričan, da je v ozadju politika. Omenja avgustovsko pismo teritorialcev, ki je po njegovi presoji »čudno in slaboumno«, saj med drugim zahtevajo razpustitev parlamenta in 10-odstotni davek, ki bi ga za zagon gospodarstva plačevali vsi. Zahteve v pismu so po Kmetičevem prepričanju »žalostne za slovenske častnike«, ki so ga podpisali. Po njegovih informacijah so nekdanje policiste in teritorialce pozivali, naj takšen apel podpišejo. Čeprav dokazov, kdo stoji za protesti, ni, dodaja, logika in povezave pripeljejo do bivših politikov, med njimi omenja tudi Zorana Jankovića.

Kmetič se strinja, da so nekatere zahteve s protestov upravičene, recimo tista po pravni državi in ureditvi razmer v sodstvu, da pa lahko te probleme rešuje vlada, ne ulica, oziroma da lahko spremembe, ki jih zahtevajo ljudje, omogoči sprememba političnega sistema. »To so prave teme, ne pa ulica in protesti,« pravi Kmetič. Dodaja, da se je protestiralo tudi leta 1988, ko je bilo takšno početje bolj nevarno, medtem ko sedanji protesti nimajo ne repa ne glave, njihov namen je le, da se ruši. Ne zdi se mu sporno, da se posamezni veterani odločajo za proteste, češ da ima vsak do tega pravico. Ko smo mu omenili razmisleke naših sogovornikov, pa je dejal, da so to selektivna mnenja, ne mnenje večine.

Zdaj stopajo z ljudmi

Veterani, s katerimi smo se pogovarjali – izbrali smo jih na podlagi prepoznavnosti v lokalnem okolju, dejavnosti pri ohranjanju spomina na osamosvojitev in dejstva, da ne opravljajo nobene vodilne funkcije v združenjih – pa se s Kmetičevim razmišljanjem ne strinjajo. Policijskega veterana ob napadih iz politike opogumlja dejstvo, da sta »modra in zelena veteranska linija vedno bližje«. Poudarja, da si ne želijo novih pravic, ampak samo tiste, ki jim jih je država po vojni priznala. Ko beseda nanese na osamosvojitev, sogovorniki, zanimivo, ne omenjajo vodilnih politikov iz tistega obdobja. Omenjajo narod, veteranske kolege, vse tiste, ki so aktivno pripomogli k osamosvojitvi, tudi novinarje, ki so poročali v vojni. Politikov ne. Očitno je prepad med veterani in politiki, ki so zavozili domovino, za katero so se prvi borili, velikanski.

»Nismo ne levi ne desni, vidimo pa krivice,« pravi eden od njih, zato veterani svojo roko podajajo protestnikom. To podporo vidijo predvsem v luči leta 1991, ko jim brez podpore ljudi ne bi uspelo. Da podprejo ljudi s cilji, za katere so se sami borili z orožjem, je zanje samoumevno. »Več kot dvajset let je od takrat, ko smo hoteli in zahtevali pravno in pravično državo. Zdaj z ljudmi stopamo, da jim pokažemo, da nam ni vseeno zanje,« sklene. Izpolnili bodo, obljubljajo naši sogovorniki, enega od sloganov, ki je namenjen veteranom, v teh časih pa predvsem ljudem: »Skupaj v vojni, skupaj v miru.«


Politika zasebnosti in varstva podatkov

PVD Sever Ljubljana
Vodnikova cesta 43 A
Ljubljana 1000

E-pošta: info@drustvo-sever-lj.si


2024