Program je povezovala Ana Marija Pakiž, ki je uvodoma pozdravila vse navzoče.
Prisotne sta nagovorila predsednik PVD SEVER Ljubljana Emerik Peterka in podžupana Občine Sodražica Andrej Pogorevc, osrednji govornik pa je bil Slavko Majerič, komandir Postaje milice Ribnica v času osamosvajanja Slovenije leta 1991.
Predsednik PVD SEVER Ljubljana Emerik Peterka je v govoru poudaril, da si v Združenju SEVER prizadevamo, da bi ljudem, ki so nam stali ob strani pred in v času osamosvojitvene vojne, dali vsaj simbolično priznanje, zato bomo poleg odkritja spominske plošče, Jožetu Pakižu podelili tudi PLAKETO OSAMOSVOJITVE.
Podžupan občine Sodražica, Andrej Pogorevc, je med drugim poudaril, da so se, tako kot povsod po Sloveniji, tudi na območju občine Sodražica, pred in med osamosvojitveno vojno odvijali pomembni dogodki, ki so pomembno vplivali na osamosvojitev Slovenije in zaslužijo, da so ustrezno obeleženi za poznejše rodove. Tako je bilo v počastitev občinskega praznika v letu 2011, v sodelovanju med Občino Sodražica, PVD SEVER Ljubljana in OZVVS Ribnica, na trgu v Sodražici odkrito spominsko obeležje, ki opominja na dogodke osamosvajanja Slovenije. Odkritje spominske plošče na stanovanjski hiši Jožeta Pakiža v Zamostcu in podelitev PLAKETE OSAMOSVOJITVE Jožetu Pakižu, pa samo še potrjuje oziroma kaže na to, da so dejansko tudi prebivalci tega kraja odigrali pomembno vlogo pri osamosvajanju Slovenije.
Osrednji govornik Slavko Majerič je dejal, da je letos 27. junija minilo 21. let, ko se je pričela osamosvojitvena vojna za Slovenijo. Do nje je prišlo zaradi nasprotovanja slovenskim težnjam po decentralizaciji in demokratizaciji. Ker so bili predlogi SR Slovenije po drugačni ureditvi odnosov zavrnjeni in ker se je velikosrbski pritisk nenehno stopnjeval, se je decembra 1990 na referendumu velika večina prebivalcev Slovenije odločila za samostojno in neodvisno državo. Oborožen nastop proti demokratičnim spremembam v Sloveniji je JLA začela pripravljati po večstrankarskih volitvah maja 1990, in sicer z odvzemom večine orožja Teritorialni obrambi Slčovenije. K razpadu Jugoslavije je bistveno prispeval nastop velikosrbskih sil, s Slobodanom Miloševićem na čelu. Ko je 15. maja 1990 komandant TO RS generalpodpolkovnik Ivan Hočevar izdal ukaz, da se preda orožje, strelivo in minsko eksplozivna sredstva TO v hrambo JLA, so se temu ukazu uprli nekateri OŠ TO, nekateri štabi pa so ta ukaz izpolnili. Zaradi nasprotovanja tega ukaza, je takratna vlada ustanovila manevrsko strukturo narodne zaščite, ki je nastala na Kočevskem in je delovala na tajen način. V Ribnici so se septembra 1990, v stavbi občine Ribnica, na tajen način sestali nosilci MSNZ Krašek Konrad, inšpektor za posebne naloge na IM UNZ Ljubljana okolica - nosilec MSNZ ONZ na pokrajinskem nivoju, Elo Rijavec, načelnik PŠ MSNZ Ljubljana - okolica, Peter Levstek, načelnik Oddelka za gospodarstvo in proračun takratne občine Ribnica in Slavko Majerič, komandir PM Ribnica. Na sestanku je bil Majeriču in Levstiku predstavljen način, namen in naloge delovanja MSNZ. Med delovnim pogovorom jima je bilo rečeno, da o tem sestanku in načinu delovanja MSNZ ne sme izvedeti nihče, tudi ne njuni predpostavljeni ali podrejeni delavci. Po tem sestanku so se tudi v občini Ribnica pričeli pripravljati na oborožen spopad z JLA, vzpostavitve tajnih skladišč orožja, izdelavo različnih vojnih preigravanj in zbiranja obveščevalnih informacij. Ker je imel OŠ TO in Oddelek za ljudsko obrambo svoje orožje v hrambi v vojašnici Mirka Bračiča v Ribnici, so se odločili, da bodo skušali to orožje pod pretvezo ustreznih usposabljanj pridobiti iz vojašnice, kar pa jim je uspelo samo delno. Navedeno orožje so nato v spremstvu miličnikov razvozili in shranili na različne lokacije, tako pri pravnih osebah, kot pri lojalnih državljanih. V tem obdobju je PM Ribnica, v okviru rednega dela, intenzivirala opazovanje vojaških objektov in sicer vojašnice Mirka Bračiča v Ribnici, skladišča rezerv JLA v Ortneku in skladišča JLA na Ugarju, spremljala in opazovala premike vojaških kolon, zbirala ostale operativno zanimive podatke in skušala narediti najbolj optimalen način cestnih blokad. 27. junija 1991 v zgodnjih jutranjih urah se je pričela agresija JLA na Slovenijo, ko so oklepniki pri Metliki prestopili geografsko mejo Slovenije in ko so iz vojašnice v Vrhniki krenili tanki proti Brniku. Ko je bila PM Ribnica obveščena o navedeni agresiji, je takoj pričela s sklicem vseh aktivnih in rezervnih policistov in jih preko vodstva PM seznanila z aktualnimi tekočimi dogodki. Narejen je bil ustrezen delovni razpored, vsem policistom, ki so se odzvali na pozive, pa so bile dodeljene naloge za tekoči in naslednji dan ter dodeljeno dodatno orožje. PM Ribnica je takoj postavila cestno blokado z avtobusi in tovornimi vozili, in sicer v Dolenjih Podpoljanah, na takratni magistralni cesti M-6, na nadvozu z železniško progo, blokado pa so nadzorovali aktivni in rezervni policisti; TO je pa je pričela z izvajanjem cestnih blokad s težjimi vozili na mestnih ulicah. Naslednji dan in kasneje, so policisti PM Ribnica pričeli z izvajanjem prijetja civilnih delavcev, ki so bili zaposleni v objektih JLA v Ribnici in jih predajali ustreznim službam TO. Ko teh oseb zaradi prijetja ni bilo več v službo v kasarno, so postali častniki in ostali civilni delavci v vojašnici previdnejši in praviloma niso več zapuščali vojašnice. Zaradi tega je bilo opaziti, da so jim njihove žene, prijateljice ali ostale osebe nosile v kasarno hrano, predvsem kosila in večerje. V naslednjih dneh sta bila v centru Ribnice aretirana tudi častnika Popović in Miketić, katera sta bila predana ustreznim službam. Zaradi tega je komandant kasarne podpolkovnik Lilič Miroslav telefonsko obvestil vodstvo PM Ribnica, da bo z artilerijskim orožjem granatiral PM in občino. V naslednjih dneh je bila preko Elektra Kočevje odklopljena kasarni električna energija, odklopljena jim je bila voda in telefonske linije zaradi česar so postajale grožnje vodilnih v kasarni tudi vse očitnejše. V tem obdobju je PM zagotavljala poleg ostalih nalog tudi vsakodnevno spremstvo v Ljubljano in nazaj v Ribnico prevoz takratnega poslanca državnega zbora dr. Božidarja Voljča. Največji moralni udarec pa je v Ribnici najbrž doživela JLA s prestopom na slovensko stran kapetana Kosa Suljević Šefketa. Zaradi vsega navedenega je bila grožnja, da bo objekt PM Ribnica granatiran, podkrepljena s tem, da so v vojašnici namestili tri topove havbice M84 NORA-A in jih usmerili na objekt PM. Ko so v ostalih republikah spremljali vojno v Sloveniji, je mnogo zaskrbljenih staršev vojakov, ki so služili vojaški rok v Ribnici, prihajalo v Ribnico in se pogosto obračali na PM in spraševali o usodi njihovih otrok. Pri tem so bile vsem staršem posredovane ustrezne informacije, tistim vojakom, ki so prebegnili iz vojašnice pa so pomagali in nudili ustrezno pomoč in jih odpeljali do ustrezne službe TO, ki je bila zadolžena za prebege vojakov. 28. junija 1991 v popoldanskih urah je bila PM preko kurirja obveščena, da načelnik milice Pavle Čelik daje vodstvu PM ukaz o odhodu policijske enote na rezervno vojno lokacijo. Približno 15. minut po odhodu policistov na rezervno lokacijo v Nemško vas, sta dva pripadnika specialne brigade Moris, pri stavbi PM, izvedla z ročnimi minometi Armbrust napad na vojašnico v Ribnici. Pri tem je bil ubit eden in ranjeni trije vojaki, pri napadu pa je bil poškodovan tudi pripadnik specialne brigade Moris, saj ni upošteval razdaljo ovir za zadkom cevi; oba pripadnika Moris pa sta bila zadeta tudi z izstrelki iz ostrostrelske puške, in sicer v kolena. Po nepreverjenih podatkih, naj bi bili streli zadani iz vojaških blokov na Trubarjevi ulici, strelec pa naj bi bil vojaški zdravnik. Upokojeni nekdanji komandir PM Ribnica, Ivan Gradič, je o poškodovanih pripadnikih specialne brigade obvestil Reševalno postajo Ribnica, katera je nato oba odpeljala v KC Ljubljana. Orožje ki sta ga zapustila oba pripadnika brigade na mestu napada, je isti dan shranil g. Gradič, naslednji dan pa ga je prevzel komandir PM Slavko Majerič in ga odnesel na štab TO. Ko se je enota PM nahajala na rezervni vojni lokaciji v Nemški vasi, pri Hedviki Mrhar, je bil v okolici zapažen upokojeni vojaški oficir, prav tako pa tudi nekatere osebe, ki so simpatizirale z JLA. Zaradi tega se je vodstvo PM odločilo, da se premakne na drugo lokacijo in sicer v Zamostec št. 38, na domačijo g. Jožeta Pakiža, od koder so lahko policisti nemoteno opravljali vse civilne in vojaške naloge. Zaradi vsega navedenega in za gostoljubje, ki so ga bili deležni pripadniki PM Ribnica, se je takratni komandir PM Ribnica Slavko Majerič iskreno zahvalil vsej družini Pakiž.
Spominsko obeležje sta odkrila Slavko Majerič in Bogdan Gruden, oba zaposlena na PM Ribnica v času osamosvojitvene vojne leta 1991 in udeleženca osamosvojitvenih dogodkov.
Sledila je slavnostna podelitev PLAKETE OSAMOSVOJITVE, ki jo je Jožetu Pakižu podelil predsednik PVD SEVER Ljubljana Emerik Peterka.
Na slovesnosti so nastopale tudi učenke Osnovne šole Ivan Prijatelj iz Sodražice, ki so zapele pesem »za Slovenijo živim« in deklamirale pesem Valentina Vodnika »dramilo«, s čimer so na zelo izviren in duhovit način popestrile samo prireditev.
Slovesnost je popestril tudi kvintet policijske godbe, ki je poleg himne odigral več zanimivih skladb.
PVD Sever Ljubljana
Vodnikova cesta 43 A
Ljubljana 1000
E-pošta: info@drustvo-sever-lj.si