Policijsko veteransko društvo Sever Ljubljana
Vodnikova cesta 43 A, 1000 Ljubljana
Telefon: (01) 428 50 47
E-pošta: info@drustvo-sever-lj.si
Uporabnik:
Geslo:
Predstavitev
Povezave
Sponzorji in donatorji

Status vojnega veterana

Datum: 01.04.2010

Uvod

Vojni veteran oziroma vojna veteranka je oseba, ki je v vojni ali vojaški agresiji na Republiko Slovenijo opravljala za obrambo Republike Slovenije vojaško dolžnost ali katero od drugih dolžnosti na področju obrambe in zaščite, oseba, ki je poklicno opravljala določene naloge s področja obrambe in zaščite oziroma s področja upravnih notranjih zadev, oseba, ki je v policijskih enotah opravljala naloge s področja varnosti Republike Slovenije, oseba, ki je sodelovala v pogajanjih s predstavniki takratne Jugoslovanske ljudske armade, oseba, ki je v zbirnem centru za vojne ujetnike opravljala naloge, povezane z vojnimi ujetniki, oseba, ki je kot vodstveni delavec ali delavka carinske službe izvajala naloge po navodilih republiške koordinacijske skupine, in oseba, ki je bila na podlagi odločitve pristojnega organa ali poveljstva v skladu s predpisi neposredno vključena v oborožen odpor.

Kdo Vojni veteran je:
- pripadnik Teritorialne obrambe Republike Slovenije, policist, operativni delavec kriminalistične in obveščevalno varnostne službe, oboroženi pripadnik narodne zaščite ter pripadnik enot za zveze Republike in občin, ki je v vojaški agresiji na Republiko Slovenijo v času od 26. 6. do 18. 7. 1991 opravljal dolžnosti pri obrambi Republike Slovenije.

Rezervni policisti so v postopku pridobivanja statusa vojnega veterana izenačeni s policisti.


Vojni veteran je tudi oseba, ki je v vojaški agresiji na Republiko Slovenijo v času od 26. 6. do 18. 7. 1991 opravljala naloge ali dolžnosti pri obrambi Republike Slovenije kot:
- delavec upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve, ki je bil razporejen po vojni organizaciji in sistemizaciji upravnih organov, pristojnih za obrambne zadeve, in je opravljal upravne in strokovne naloge s področja obrambe in zaščite, če je bil dejansko prisoten na delu in je opravljal naloge v povečanem obsegu;
- delavec, odgovoren za obrambne priprave v katerem od republiških upravnih organov, ki je bil razporejen po vojni organizaciji in sistemizaciji in je po odločitvi republiške koordinacijske skupine usklajeval obrambne aktivnosti iz pristojnosti tega organa v skladu s smernicami Predsedstva Republike Slovenije o ukrepih za pripravljenost;
- oseba, ki je sodelovala v pogajanjih s predstavniki takratne JLA kot član državne, pokrajinske ali območne komisije za pogajanja s komisijami Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo, korpusov in garnizij JLA, ter oseba, ki je neposredno prispevala k uspešnosti pogajanj o umiku JLA iz Republike Slovenije, za kar je prejela spominski znak "Pogajanja 1991";
- delavec upravnega organa, pristojnega za upravne notranje zadeve, ki je bil odgovoren za obrambne priprave in je oborožen opravljal upravne in strokovne naloge s področja upravnih notranjih zadev, če je bil dejansko prisoten na delu in je opravljal naloge v povečanem obsegu;
- oseba, ki je bila na območju in v času oboroženih spopadov po odredbi policije vključena v opravljanje njenih nalog, ki so se nanašale na postavljanje in varovanje barikad in drugih ovir;
- oseba, ki je po odredbi republiškega sekretarja za notranje zadeve opravljala naloge tajne hrambe oborožitve, streliva, minsko-eksplozivnih sredstev, opreme ali dokumentacije policije, tajne namestitve policijskih enot ter oseba, ki je bila v času oboroženih spopadov po odredbi republiškega sekretarja za notranje zadeve vključena v izvajanje oskrbe policijskih enot na terenu;
- pripadnik oskrbne enote republiške koordinacijske skupine;
- pripadnik službe za opazovanje in obveščanje, ki je opravljal obrambne naloge v vizualni opazovalnici;
- član republiškega, mestnega in občinskega štaba za civilno zaščito, član njihovih specializiranih enot pa ob pogoju, da je opravljal obrambne oziroma zaščitno - reševalne naloge v času oboroženih spopadov;
- voznik ali zdravstveni delavec v reševalnih vozilih nujne medicinske pomoči ali kot član operativnega sestava gasilske organizacije, ki je opravljal naloge zaščite in reševanja neposredno med oboroženimi spopadi;
- obveznik delovne dolžnosti v podjetjih za distribucijo električne energije, v železniškem gospodarstvu, v PTT podjetjih, v cestnih podjetjih, v podjetju za upravljanje in vzdrževanje avtocest, Aerodromu Ljubljana in RTV Slovenija - oddajniki in zveze, ki je dejansko izvajal naloge po odločitvah republiške koordinacijske skupine in koordinacijskih podskupin, skladno s smernicami Predsedstva Republike Slovenije o ukrepih za pripravljenost;
- predstojnik zbirnega centra ali delavec zbirnega centra, ki je po odredbi predstojnika opravljal naloge varovanja zbirnega centra, varovanja ali nadzora vojnih ujetnikov v zbirnem centru;
- delavec carinske službe, ki je izvajal operativne naloge po odločitvah in navodilih republiške koordinacijske skupine;
- oseba, ki je kot predstavnik Izvršnega Sveta Skupščine Republike Slovenije vzdrževala stike z Mednarodno nadzorno komisijo v času izpolnjevanja njenega mandata v Republiki Sloveniji na podlagi Brionske deklaracije, in oseba, ki je pomagala pri vzdrževanju stikov Mednarodne nadzorne komisije z državnimi organi Republike Slovenije.

Vojni veteran je tudi:
- član Predsedstva Republike Slovenije in član republiške koordinacijske skupine in podskupine, ki je to dolžnost opravljal v času vojaške agresije na Republiko Slovenijo od 26. 6. do 18. 7. 1991;
- oseba, ki je v obdobju od 17. 5. 1990 do 25. 6. 1991 opravljala dolžnosti organizatorja manevrske strukture narodne zaščite ter oseba, ki je po odločitvi organizatorja manevrske strukture narodne zaščite v tem obdobju opravljala naloge narodne zaščite, med katere je šteti tajno zbiranje, varovanje in hrambo orožja, streliva in vojaškega materiala oziroma vojaških ali obrambnih dokumentov v zasebnih oziroma neuradnih prostorih in lokacijah ter izvajanje obveščevalne in protiobveščevalne dejavnosti;
-delavec organov za notranje zadeve, ki je ob osamosvojitvi Republike Slovenije v času od 26. 6. 1991 do 18. 7. 1991 kot pripadnik policijskih enot opravljal naloge, povezane z borbenimi dejstvi in delovanjem zvez policije, kriminalistične službe in varnostno-obveščevalne službe;
- pripadnik bivše Jugoslovanske ljudske armade, ki je po nalogu pristojnih organov Republike Slovenije od 17. 5. 1990 do 18. 7. 1991 izvajal vojaške, obveščevalne in protiobveščevalne naloge v korist Republike Slovenije;

 

Kje in kako

Zahteva se lahko vloži osebno pri referentu za področje vojne zakonodaje, v glavni pisarni ali pri svetovalcu za pomoč strankam na krajevno pristojni upravni enoti ali pa se krajevno pristojni upravni enoti pošlje po pošti. Krajevno pristojna je upravna enota, v kateri ima vlagatelj stalno prebivališče.

 

Potrdilo o udeležbi v vojni za Slovenijo

 

Zahteva bo rešena brez preverjanja v kolikor bo stranka (policisti in rezervni policisti ter kriminalisti in delavci ONZ) predložila potrdilo o udeležbi v vojni za Slovenijo, katerega pridobi na pristojni Policijski upravi.

 

Na PU Ljubljana potrdilo izda direktor PU mag. Stanislav Vrečar (pooblaščen za izdajo potrdila s strani ministrice na notranje zadeve), postopek do izdaje potrdila pa vodi in ureja inšpektor v Sektorju uniformirane policije PU Ljubljana (trenutno g. Igor KAJZER), ki vodi tudi evidenco udeležencev vojne za Slovenijo.

 

Pristojni organi

Za politiko in razvoj:
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

Za izvajanje:
Krajevno pristojna upravna enota

Pritožbeni (nadzorstveni):
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

Podatki, ki jih lahko pridobi organ

Preveri osebne podatke in državljanstvo (ko je za odločitev pomembno) in pridobi druge odločbe ali javne listine o udeležbi stranke pri obrambi Republike Slovenije.

 

Dodatne informacije

Ob predložitvi ali po pridobitvi ustrezne javne listine upravna enota upravičenca neposredno vpiše v evidenco vojnih veteranov. Če vpis v evidenco vojnih veteranov zavrne z odločbo, se lahko zoper to odločbo vloži pritožba. Pritožba se vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri upravni enoti, ki je izdala odločbo. O pritožbi odloča Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

Upravna enota z odločbo odloči tudi o zahtevi za priznanje statusa vojnega veterana osebe, ki je bila v času, prebitem v okoliščinah za priznanje statusa vojnega veterana, mlajša od 15 let in osebe, ki je v vojaški agresiji na Republiko Slovenijo v času od 26. 6. 1991 do 18. 7. 1991 opravljala naloge ali dolžnosti pri obrambi Republike Slovenije, o katerih se po tedaj veljavnih predpisih ni vodila uradna evidenca ali se ta ni ohranila. Odločbo upravna enota izda po izpeljanem posebnem ugotovitvenem postopku. Izvršitev odločbe, s katero je priznan status vojnega veterana, je zadržana do revizije. Po opravljeni reviziji, ki jo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve opravi v šestih mesecih po prejemu odločbe v revizijo, pa se upravičenca, če je dano soglasje, vpiše v evidenco vojnih veteranov.

Takse in drugi stroški Takse in stroškov postopka ni.

PRAVICE VOJNIH VETERANOV (povzeto po Zakonu o vojnih veteranih – ZVV)

Pravice vojnih veteranov so:

1. veteranski dodatek,

2. dodatek za pomoč in postrežbo,

3. letni prejemek,

4. zdravstveno varstvo,

5. zdraviliško in klimatsko zdravljenje,

6. brezplačna vožnja,

7. pogrebnina in

8. priznanje pokojninske dobe.

Pravico do varstva ima vojni veteran, ko dopolni 50 let starosti ali je pri njemu nastala trajna popolna izguba delovne zmožnosti.

Priznanje pokojninske dobe lahko vojni veteran uveljavi ne glede na določbo prejšnjega odstavka.

1. Veteranski dodatek

Pravico do veteranskega dodatka ima vojni veteran, če delež prejemkov na družinskega člana ne dosega osnove za veteranski dodatek.

Osnova za ugotavljanje pravice do veteranskega dodatka in za določanje njegove višine (v nadaljnjem besedilu: osnova) je enaka osnovi za ugotavljanje pravice do invalidskega dodatka po zakonu o vojnih invalidih.

Mesečni znesek veteranskega dodatka se določi v odstotku od razlike med osnovo in deležem prejemkov na družinskega člana (v nadaljnjem besedilu: razlika) in znaša:

– 100% razlike za vojnega veterana s priznano pokojninsko dobo v dvojnem trajanju od leta 1941 in 1942 neprekinjeno do 15. 5. 1945, borca za severno mejo in vojnega dobrovoljca ter odlikovanca z najvišjim državnim odlikovanjem;

– 90% razlike za vojnega veterana s priznano pokojninsko dobo v dvojnem trajanju od leta 1943 – pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943 neprekinjeno do 15. 5. 1945 ter organizatorja narodne zaščite;

– 80% razlike za vojnega veterana s priznano pokojninsko dobo v dvojnem trajanju od leta 1943 – po 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943 in od leta 1944 neprekinjeno do 15. 5. 1945;

– 60% razlike za druge vojne veterane.

Veteranski dodatek ne more znašati manj kot 10% osnove.

Za odlikovanca z najvišjim državnim odlikovanjem po tem zakonu se šteje vojni veteran – prejemnik odlikovanja častni znak svobode Republike Slovenije, prejemnik reda za izredne zasluge in prejemnik zlatega reda za zasluge ter reda narodnega heroja, če je odlikovanje prejel za dejanja in zasluge v vojni ali vojaški agresiji na Republiko Slovenijo.

Za organizatorja narodne zaščite se po tem zakonu šteje vojni veteran iz tretjega odstavka 2.a člena ZVV.

Glede odmere in usklajevanja veteranskega dodatka se smiselno uporabljajo določbe zakona o vojnih invalidih o invalidskem dodatku.

2. Dodatek za pomoč in postrežbo

Vojni veteran je upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo ob pogojih in v višini po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

3. Letni prejemek (v Policiji samo organizator manevrske strukture in odlikovanec z najvišjim državnim odlikovanjem)

Vojni veteran s priznano pokojninsko dobo v dvojnem trajanju od leta 1941 neprekinjeno do 15. 5. 1945, borec za severno mejo in vojni dobrovoljec, odlikovanec z najvišjim državnim odlikovanjem ter organizator narodne zaščite ima pravico do letnega prejemka v višini odmerne osnove po zakonu o vojnih invalidih iz januarja tekočega leta.

Vojni veteran iz prejšnjega odstavka je upravičen do letnega prejemka ne glede na uveljavljeno pravico do dodatka za rekreacijo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

4. Zdravstveno varstvo

Vojnemu veteranu se zagotavlja plačilo zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja.

Vojnemu veteranu s stalnim prebivališčem v tujini se v času, ko je na ozemlju Republike Slovenije, zagotavlja plačilo zdravstvenih storitev v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja v celoti.

5. Zdraviliško in klimatsko zdravljenje

Vojni veteran ima pravico do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja in povračila potnih stroškov pri uveljavljanju te pravice ob pogojih in v obsegu, predpisanem za vojne invalide.

6. Brezplačna vožnja (v Policiji samo organizator manevrske strukture in odlikovanec z najvišjim državnim odlikovanjem)

Vojni veteran s priznano pokojninsko dobo v dvojnem trajanju od leta 1941 neprekinjeno do 15. 5. 1945, borec za severno mejo in vojni dobrovoljec, organizator narodne zaščite ter odlikovanec z najvišjim državnim odlikovanjem ima pravico do brezplačne vožnje na ozemlju Republike Slovenije z vlakom ali avtobusom in sicer za skupaj štiri potovanja na leto.

7. Pogrebnina (v Policiji samo organizator manevrske strukture in odlikovanec z najvišjim državnim odlikovanjem)

 

Ob smrti vojnega veterana iz prejšnjega člena ima oseba, ki oskrbi pogreb, ne glede na tretji odstavek 6. člena ZVV pravico do pogrebnine v višini trikratnega zneska osnove, veljavne na dan smrti vojnega veterana, vendar največ do zneska dejanskih stroškov pogreba.

Osebi iz prejšnjega odstavka, ki ima pravico do pogrebnine po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, gre pravica do pogrebnine v višini razlike med pogrebnino, določeno v prvem odstavku tega člena, in pogrebnino po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

Oseba, ki krije stroške prevoza posmrtnih ostankov vojnega veterana iz 17. člena tega zakona iz kraja, v katerem je umrl, do kraja, v katerem bo pokopan, ima za prevoz na ozemlju Republike Slovenije pravico do povračila dejanskih stroškov.

Pogreb umrlega vojnega veterana – odlikovanca z najvišjim državnim odlikovanjem se opravi z vojaškimi častmi, razen če družinski člani vojnega veterana tega ne želijo.

8. Pokojninska doba

Vojnemu veteranu iz tretje alinee 2. člena tega zakona, ki je bil v času prebitem v okoliščinah za priznanje statusa vojnega veterana mlajši od 15 let, se čas, prebit v okoliščinah za priznanje statusa vojnega veterana, šteje v pokojninsko dobo kot posebna doba.

Vojnemu veteranu iz prejšnjega odstavka se pokojninska doba kot posebna doba šteje v dvojnem ali v dejanskem trajanju po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Pokojninska doba kot posebna doba za čas, prebit v okoliščinah za priznanje statusa vojnega veterana, se vojnemu veteranu iz šeste in sedme alinee 2. člena tega zakona šteje v dejanskem trajanju, če je bil vojni veteran vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma v dvojnem trajanju, če vojni veteran v tem času ni bil zavarovan po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Ne glede na določbe predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se posebna doba po prejšnjem odstavku upošteva kot zavarovalna doba.

O priznanju pokojninske dobe odloča zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Pravice se uveljavljajo na zahtevo stranke.

Pravice, ki so priznane v mesečnih zneskih, gredo upravičencu od prvega dne v naslednjem mesecu po vložitvi zahteve.

Izkaznica vojnega veterana je javna listina.

Uživalec pravic je dolžan v petnajstih dneh prijaviti upravni enoti vsako spremembo, ki vpliva na posamezno pravico ali na njen obseg.

Ljubljana, april 2010

Pripravil: Ivan ŠKULJ, PVD Sever Ljubljana

Politika zasebnosti in varstva podatkov

PVD Sever Ljubljana
Vodnikova cesta 43 A
Ljubljana 1000

E-pošta: info@drustvo-sever-lj.si


2018