Policijsko veteransko društvo Sever Ljubljana
Odkritje spominskega obeležja
Datum: 22.04.2009
ODKRITJE SP0MINSKEGA OBELEŽJA – Domžale 16. 4. 2009
Avtor: Anton POZVEK
Na iniciativo Odbora PVDS Domžale smo v sodelovanju z Občino Domžale, 16. aprila slovesno odkrili spominsko obeležje hraniteljem orožja na hiši Hermana in Marije Breznik, na Vodovodni ulici 21, v Domžalah.
ODKRITJE SP0MINSKEGA OBELEŽJA – Domžale 16. 4. 2009
Avtor: Anton POZVEK
Na iniciativo Odbora PVDS Domžale smo v sodelovanju z Občino Domžale, 16. aprila slovesno odkrili spominsko obeležje hraniteljem orožja na hiši Hermana in Marije Breznik, na Vodovodni ulici 21, v Domžalah.
Prisotne je nagovoril župan g. Toni Dragar, slavnostni govornik pa je bil g. Emerik Peterka, predsednik PVD SEVER Ljubljana. Program slovesnosti je povezovala ga. Vera Vojska, nastopili pa so Domžalski rogisti. Med številnimi gosti je bil tudi g. Miran Potrč, podpredsednik DZ RS.
Peterka je v govoru med drugim dejal:
»Milica je v času priprav na agresijo zagotovila ustrezno število orožja, streliva, eksplozivnih sredstev in druge opreme za potrebe svojih vojnih in posebnih enot milice. Vsega orožja nismo mogli razdeliti takoj, ampak smo ga delili glede na to, koliko moštva in rezervnega sestava je bilo vpoklicanega. Tudi pred vodstvo Postaje milice Domžale se je v tistem času postavilo vprašanje, kam shraniti del svojega orožja in streliva. Vendar so imeli takrat srečo, saj se je na postaji milice kot prostovoljec javil gospod Herman Breznik in ponudil svojo pomoč. Glede na izražene potrebe postaje milice, so kmalu našli rešitev, da se del orožja in streliva shrani v njegovi hiši, tukaj na Vodovodni ulici 21, v Domžalah.
Tako kot je bilo dogovorjeno, sta tiste junijske dni pred 18-imi leti Maks Karba in Boris Kankaraš organizirala in s civilnimi vozili prepeljala določeno količino orožja in streliva v to hišo, pred katero smo se danes zbrali. Orožje, strelivo in oprema so bili tu varno shranjeni mesec dni.
Herman in Marija Breznik nista razmišljala o nevarnostih, ko je bilo potrebno pomagati. V času, ko so že potekali oboroženi spopadi, ko so goreli mejni prehodi, ko so se v notranjost države valile motorizirane in tankovske kolone, ki so podirale barikade in ko je grozil vsesplošni frontalni napad na Slovenijo, je bilo to vsekakor hrabro dejanje. Bilo je dajanje, ki je prispevalo svoj drobec v mozaik osamosvojitvenih procesov in uspešno obrambo neodvisnosti in suverenosti domovine. In takšnih drobcev je bilo še veliko, a žal nikoli niso bili posebej obelodanjeni in nikoli doživeli posebnega priznanja.
V Združenju Sever si prizadevamo, da bi ljudem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali, dati vsaj simbolično priznanje. Eni teh so tudi naši hranitelji orožja. Zato želimo na vse objekte, kjer smo pred in med vojno hranili orožje, postaviti spominska obeležja, kot priznanje ljudem, ki so nam to omogočili.
Morda bo v prihodnosti kdo postal, morda kdo izmed naših otrok ali vnukov, pogledal na to spominsko obeležje in se zavedel, da se je tudi tu nekaj dogajalo. Da sta tudi Herman in Marija Breznik v tej hiši na Vodovodni ulici 21 prispevala svoj delež v boju za neodvisno in samostojno republiko Slovenijo.
Mi, veterani, smo jima za njun prispevek iskreno hvaležni.«
Peterka je v govoru med drugim dejal:
»Milica je v času priprav na agresijo zagotovila ustrezno število orožja, streliva, eksplozivnih sredstev in druge opreme za potrebe svojih vojnih in posebnih enot milice. Vsega orožja nismo mogli razdeliti takoj, ampak smo ga delili glede na to, koliko moštva in rezervnega sestava je bilo vpoklicanega. Tudi pred vodstvo Postaje milice Domžale se je v tistem času postavilo vprašanje, kam shraniti del svojega orožja in streliva. Vendar so imeli takrat srečo, saj se je na postaji milice kot prostovoljec javil gospod Herman Breznik in ponudil svojo pomoč. Glede na izražene potrebe postaje milice, so kmalu našli rešitev, da se del orožja in streliva shrani v njegovi hiši, tukaj na Vodovodni ulici 21, v Domžalah.
Tako kot je bilo dogovorjeno, sta tiste junijske dni pred 18-imi leti Maks Karba in Boris Kankaraš organizirala in s civilnimi vozili prepeljala določeno količino orožja in streliva v to hišo, pred katero smo se danes zbrali. Orožje, strelivo in oprema so bili tu varno shranjeni mesec dni.
Herman in Marija Breznik nista razmišljala o nevarnostih, ko je bilo potrebno pomagati. V času, ko so že potekali oboroženi spopadi, ko so goreli mejni prehodi, ko so se v notranjost države valile motorizirane in tankovske kolone, ki so podirale barikade in ko je grozil vsesplošni frontalni napad na Slovenijo, je bilo to vsekakor hrabro dejanje. Bilo je dajanje, ki je prispevalo svoj drobec v mozaik osamosvojitvenih procesov in uspešno obrambo neodvisnosti in suverenosti domovine. In takšnih drobcev je bilo še veliko, a žal nikoli niso bili posebej obelodanjeni in nikoli doživeli posebnega priznanja.
V Združenju Sever si prizadevamo, da bi ljudem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali, dati vsaj simbolično priznanje. Eni teh so tudi naši hranitelji orožja. Zato želimo na vse objekte, kjer smo pred in med vojno hranili orožje, postaviti spominska obeležja, kot priznanje ljudem, ki so nam to omogočili.
Morda bo v prihodnosti kdo postal, morda kdo izmed naših otrok ali vnukov, pogledal na to spominsko obeležje in se zavedel, da se je tudi tu nekaj dogajalo. Da sta tudi Herman in Marija Breznik v tej hiši na Vodovodni ulici 21 prispevala svoj delež v boju za neodvisno in samostojno republiko Slovenijo.
Mi, veterani, smo jima za njun prispevek iskreno hvaležni.«
Politika zasebnosti in varstva podatkov
PVD Sever Ljubljana
Vodnikova cesta 43 A
Ljubljana 1000
E-pošta: info@drustvo-sever-lj.si
2024