Spominska slovesnost na Grmačah

Dne 10.avgusta ob 10,00 uri sem se na povabilo predsednika OOZZB NOB Moravče udeležil spominske slovesnosti s polaganjem venca pri spomeniku padlim in pobitim vaščanom na Grmačah pri Moravčah. 

Slovesnost je potekala v spomin na dogodke pred 80-imi leti na tem območju.

13. avgusta 1944 je namreč nemška vojska iz smeri Krašnje, Domžal in Litije vpadla v Moravče, kjer je bilo na širšem območju močno prisotno partizansko gibanje. V vasi Katarija so v več hišah našli dokaze o prisotnosti partizanov. Sledilo je kaznovanje domačinov tako, da so  istega dne požgali vasi Grmače in Katarija, čez dva dni pa še Zg. in Sp. Prekar in Sv. Miklavž. Z avioni pa so bombardirali Javoršico. Nekaj domačinov je bilo pobitih, nekaj pa odpeljanih v Litijo, nato pa z vlakom V Goričane in nato v Nemčijo.

Na slovesnosti je sodelovala častna straža Slovenske garde, v kulturnem programu pa Peški oktet, violinist Čarli, ter recitatorka. Svoj govor pa je prebrala tudi 95- letna Slavka SRENJŠČEK, ki je preživela te tragične dogodke pred 80 -imi leti.

Slavnostni govornik na prireditvi je bi predsednik ZZB NOB Slovenije Marjan Križman.

V svojem govoru je opisal zgodovinske dogodke iz tistega časa, posebej pa jih je apliciral tudi na današnji čas in trenutne razmere v svetu. Posebej je opozoril na razrast fašizma po svetu, posebej pa še v evropi in zlasti v naši soseščini v Italiji. Poudaril je, da Italija ni nikoli razčistila s svojo vlogo med 2. svetovno vojno in nikoli pretrgala vezi s fašizmom. Ta je še posebej dvignil glavo pod sedanjo vlado Giorgie Meloni. V svojem govoru pa se je tudi kritično opredelil do ravnanj Boruta Pahorja na spominski slovesnosti z italijanskim predsednikom Matarello na Bazovici. Poudaril je, da Slovenija s tem v očeh italijanske javnosti ni pridobila ničesar. Vse je izpadlo tako, da smo se mi opravičili Italijanom, ker smo pobili veliko italijanov, samo zato ker so bili Italijani, ničesar pa ni bilo povedano  o 2 desetletjih italijanskih zločinov nad slovenci in kasneje v času 2. svetovne vojne. V medijih in na TV, pa je bil predvajan samo tisti del, ko se predsednika poklonita pred Fojbo, ne pa tudi drugi del, ko se poklonita pred spomenikom štirih tigrovcev, ki so jih postrelili fašisti.

Glede vloge Italije med drugo svetovno vojno, pa Italija pozna samo zgodovino od septembra 1943 dalje, ko je kapitulirala. Tako je uradno Italija od leta 1943 sodelovala z zavezniki in se borila za osvoboditev izpod nemške okupacije. Pred letom 1943 pa nič o njeni vlogi kot članici trojnega pakta in njeni odgovornosti za začetek vojne in številne zločine, ki so jih storili na območju Slovenije in Jugoslavije. Skratka, Italijani so nedolžni, Slovenci pa smo bili klavci in genociden narod  v odnosu do Italijanov.

Zakaj je pomembno, da se tega zavedamo? Predvsem zato, ker je to njihova uradna doktrina. Samo o tej resnici se poučuje v šolah in nove generacije druge prave resnice ne poznajo. Enako z redkimi izjemami velja za medije. In v takšnih razmerah in ob dejstvu, da se fašizem povsod po svetu krepi, zlasti pa v naši soseščini, moramo biti pozorni in previdni. Fašizem v Italiji, pa tudi drugje se nikoli ni odpovedal svojim aspiracijam po slovenskem ozemlju in ponovni podreditvi slovenskega naroda.

Slovesnosti smo se udeležili 4 člani društva, poleg mene še trije člani odbora Domžale.